Sporočila za člane knjižničnega cikla

1

februar

2018

Datum: 1.2.2018

Univerza za tretje življenjsko obdobje - Knjižnični cikel

Mesečno srečanje

RAZLIČNI OBRAZI DEMENCE
Kako ukrepati in postopati kot svojec


Torek, 13. februarja, ob 17. uri v Večnamenski dvorani Rotovž, Rotovški trg 2, Maribor

Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah in se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje. Z leti postanemo vsi na splošno bolj pozabljivi, kar pa še ne pomeni, da imajo vse starejše osebe demenco. Demenca ni del normalnega staranja. Možnost, da zbolimo za demenco, s starostjo narašča. V starosti nad 65 let ima demenco že vsak peti človek, v starosti nad 80 let pa vsak tretji. Demenca lahko prizadene vsakogar. Pomembno je prepoznavanje prvih znakov demence, obisk pri družinskem zdravniku, ki ob sumu na demenco pošlje osebo k nevrologu ali psihiatru. Prav tako je pomembno hitro diagnosticiranje in čimprejšnje ustrezno zdravljenje ter preprečevanje slabšanja stanja. Demence ni možno pozdraviti, vendar jo je z zdravili, ki so na voljo, mogoče upočasniti. Zdravila, ki so trenutno na voljo, najbolj pomagajo v zgodnjem obdobju bolezni, zato je zelo pomembna zgodnja diagnoza. Vzrok za nastanek demence še ni odkrit. Največji dejavnik tveganja je starost, čeprav narašča število bolnikov, ki za demenco zbolijo že pred 65. letom. Med pomembnejšimi dejavniki tveganja za demenco so še manjša miselna aktivnost in socialna izolacija ter nižja izobrazba. Tudi ljudje s ponavljajočimi se epizodami depresije naj bi imeli večjo možnost za razvoj demence, hkrati pa je depresija v poznih letih lahko eden od zgodnjih simptomov demence. Bolezen traja v povprečju od 10 do 15 let. Demenca močno poseže v medsebojne odnose v družini. Odnose med člani lahko poglobi ali razrahlja. V mnogih primerih je breme oskrbe za osebo z demenco le na ramenih enega človeka. To pogosto vodi v preobremenjenost. Za vzpostavljanje pozitivnih odnosov je skrb za osebo z demenco smiselno razdeliti med posamezne člane, sorodnike, vnuke, sinove in sestre. (www.spominčica.si)
Pri skrbi osebe z demenco se nam vedno z nova postavljajo številna vprašanja. Vseh odgovorov ne moremo dobiti takoj. Lahko pa dobimo odgovor ali smernico za naslednji korak, ki nam pomaga na poti razumevanja in čustvovanja z osebo z demenco.
Predavanje diplomirane delovne terapevtke Aleksandre Gjura je namenjeno osveščanju, podpori osebam z demenco ter svojcem, ki prevzemajo vsakodnevno skrb za obolelega.

O možganski bolezni, ki boleče poseže v družinske odnose, bo spregovorila delovna terapevtka Aleksandra Gjuro.