revija Otrok in knjiga št. 99

2

marec

2018

Datum: 2.3.2018

Na naslovnici je ilustracija Andreje Peklar iz slikanice Ferdo, veliki ptič, ki je letos prejela nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. V uvodnem članku se avtorica Kaja Bucik Vavpetič poglobi v prevod mladinskega fantazijskega romana Izruvana (Uprooted) ameriške avtorice Naomi Novik. Ta prinaša v slovenski literarni prostor imenitno zgodbo, ki se navdihuje v slovanski folklori, prevrača ustaljene vzorce junaških zgodb in poudarja pomen prijateljstva. Roman je zanimiv, ker je tipičen primer večnaslovniške (crossover) književnosti. V prispevku se poleg umestitve dela v konekst dosedaj prevedene angloameriške fantazijske književnosti posvečamo tudi prevodu, pri čemer posebno pozornost namenjamo prevajanju fantazijskega sveta.
22. srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede je potekalo od 21. do 23. septembra 2017. Tako kot vsa leta doslej se je odvijalo v Murski Soboti. Organiziralo ga je Društvo za humanistična vprašanja Argo, najpomembnejša finančna podpornika Srečanja sta bila tudi letos Javna agencija RS za knjigo in Mestna občina Murska Sobota. Tokrat objavljamo del referatov iz simpozija v organizaciji revije otrok in knjiga z naslovom Vrednote v mladinski književnosti.  V prispevku Dragice Haramija so najprej predstavljene različne definicije vrednot, pri čemer je treba opozoriti, da vrednote niso prirojena kategorija, temveč jih človek pridobiva skozi kognitivni, socialni, kulturni razvoj ipd. To hkrati pomeni, da sistem vrednot pri posamezniku ni skozi celotno življenje enak, temveč se spreminja. Pomembne so tudi druge kategorije, ki vzpostavljajo človekove vrednote, kakor jih navaja Schwartz (2012), npr. poklicna usmerjenost, spol, religija, kultura. V otroštvu in v najstniškem obdobju, ko se vrednote pri mladem bralcu šele razvijajo (vzpostavljajo), tudi mladinska književnost – pravzaprav vsaka knjiga posebej – zrcali sisteme vrednot. V mladinski književnosti so vrednote zgodovinsko pogojene (literarni kanon, sodobna književnost), odvisne so od književne zvrsti, vrste in žanra, pogojene so s starostjo bralca in njegovim razvojem (starejši kot je bralec, bolj kompleksne so vrednote), predvsem pa so odvisne od tvorca besedila, torej avtorjevih stališč. Članek Marije Švajncer v uvodu predstavi definicijo etike in se zaustavi pri terminološki in vsebinski opredelitvi mladinske književnosti najvidnejših sodobnih slovenskih literarnih teoretikov na tem področju – Dragice Haramija in Igorja Sakside. Poglavitna pozornost je namenjena etiki v mladinski književnosti v obliki analize literarnih del, nagrajenih z večernico, torej aplikaciji spoznanj, problematizaciji ter praktičnim in deskriptivnim vidikom sodobne slovenske mladinske književnosti. Predmet analize so problemski skopi: zlo v absolutni obliki; etično sporočilo, odeto v humor in ironijo; vzgoja mladih v literarni obliki; pravljični svet, metafizična naravnanost in življenjske modrosti ter možnosti etike v nonsensu. Nagrajena dela zrcalijo sodobni svet – etika se v njih pojavlja v implicitni in eksplicitni obliki. Ivan Štuhec se uvodoma sprašuje kdaj govorimo govorimo o mladih oziroma mladostnikih, verjetno mislimo na življenjska obdobje med 12. in 18. letom starosti, z drugo besedo puberteto. Lahko pa to obdobje razumemo tudi širše, od otroštva do tridesetih let starosti. Gre za pomembno obdobje mladega človeka, ko si oblikuje svoj jaz in s tem vrednote. Vrednote so posledica človekove samopodobe, samorefleksije in seveda socialnega, kulturnega in še kakšnega okolja, tudi religioznega. Iz vseh raziskav se vedno znova potrjuje, da sta na vrhu vrednot pri mladih prijateljstvo in družina, saj oboje omogoča vsakemu posamezniku, da si izoblikuje svojo samopodobo. Nekateri pravijo, da imamo danes opravka z mladimi egocentriki. Drugi zagovarjajo misel, da ima vsak človek vgrajen »socialni gen«, ki ga ja potrebno prebuditi in mu omogočiti, da ga zaživi. Z vrednotami si človek osmišlja svoje tubivanje in svojo umestitev v družbeni svet. Literatura je s svojimi junaki eden od pomembnih oblikovalcev vrednot. Vrednote so tudi podvržene razvoju, tako v smislu družbenega razvrščanja in hierarhizacije kakor v smislu razvoja posameznika in njegovega prevzemanja in modificiranja vrednot. Pri vseh teh procesih igra literatura pomembno in odgovorno vlogo. Vinko Möderndorferju pa razmišljanje o literaturi, ki jo imenujemo tudi mladinska literatura, in o nujnosti etičnih sporočil poraja veliko vprašanj. Kaj opredeljuje tako imenovano mladinsko literaturo? Je treba biti v takšni literaturi bolj etičen, je treba bolj izpostavljati moralne in etične vrednote ali pa je to dolžnost in naloga vsake literature? Kje je meja med pedagogiziranjem in etičnim sporočilom? Je podčrtavanje etičnih in moralnih vrednot nevarnost, da se takšne vrednote spremenijo v etični kič ali moralistično agitko? Kako je treba na naraven in ne vsiljiv način bralcu (še posebej mlademu) sporočiti, kakšno ravnanje je pravilno in kakšno je vprašljivo? Je dovolj, da probleme etičnih vrednost v zgodbi zgolj izpostavimo ali je morda tudi primerno, da spregovorimo o načinu spremembe sveta? Mora biti zgodba orožje za obrambo človeških vrednot? Janja Vidmar se je ukvarjala s pedagogom in socialnim psihologom Lawrence Kohlbergom, ki je prepad med razumskim spoznanjem moralnih načel ter vrednot in sposobnostjo uresničevanja teh načel v konkretnih moralnih položajih videl kot enega glavnih problemov moralne vzgoje. Kajti če moralno vzgojo in vzgojo za vrednote omejimo le na urjenje o abstraktnih dilemah, se pri otroku pojavi razkorak med sposobnostjo uvida moralne dileme in zmožnostjo dejavnega reševanja konkretnega moralnega problema, na podlagi česar se odpira vprašanje, ali bi lahko s pomočjo mladinske problemske literature premagali omenjeni razkorak in vzpostavili most med teorijo in prakso. Odgovor vsaj do neke mere ponuja v članku predstavljen dvodelni koncept modela za spodbujanje moralnega razvoja in razvoja vrednot s pomočjo mladinske problemske literature v osnovni šoli.

Komentar

Vabimo vas, da napišete vaše mnenje, komentar ali pripombo o knjigi. Prosimo, da pred oddajo komentarja vpišete ime in elektronski naslov.
Elektronski naslov ne bo viden na straneh in ga bomo uporabili, če bomo kontaktirali z vami glede vašega mnenja, komentarja ali pripombe.