Revija Otrok in knjiga št. 96

13

januar

2017

Datum: 13.1.2017

E-revija Otrok in knjiga št. 96

96-ta številka revije Otrok in knjiga je posvečena nagradi večernica 2016, kjer objavljamo pogovore Večerovih novinarjev (Bojan Tomažič, Petra Vidali in Melita Forstnerič Hajnšek) z nominiranci (Peter Svetina,  Vinko Möderndorfer, Aleš Šteger, Nataša Konc Lorenzutti in Andrej Rozman Roza). V razpravah in člankih pa lahko preberete zelo zanimiva prispevka Igorja Sakside in Janje Batič.

Igor Saksida iz Pedagoška fakultete Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem nam v članku Cankarjevo tekmovanje v prvem razredu osnovne šole uvodoma predstavi dosežke slovenskih učenk in učencev v mednarodni raziskavi PISA (2006, 2009, 2012, 2015) ter očrta morebitne razloge za visoke dosežke na zadnjem merjenju bralne zmožnosti. Temu sledita pregled pomembnih načel pri njenem razvijanju bralne (individualizacija in diferenciacija, visoka pričakovanja mentorjev branja, zahtevne bralne naloge) ter predstavitev Cankarjevega tekmovanja kot motivacijsko učinkovite in za razvijanje bralnih strategij pomembne oblike spodbujanja branja zahtevnih besedil. V osrednjem delu se prispevek osredotoča na uvajanje Cankarjevega tekmovanja v 1. razred osnovne šole, ki je bilo prvič poskusno izvedeno v šolskem letu 2015/16: predstav ljene so različne bralne zmožnosti otrok ob vstopu v šolo ter posledično nujnost individualizacije pouka, zbrani in komentirani so rezultati ankete med mentorji o zasnovi in izvedbi poskusnega tekmovanja. Mentorji kot najpomembnejše med cilji tekmovanja izpostavljajo tri: motivacijski cilj, bralnorazvojni cilj in cilj, povezan z individualizacijo in diferenciacijo. V sklepnem delu članek na podlagi analize preizkusov ugotovi, da so prvošolci zmožni napisati besedila na taksonomsko različnih ravneh (od priklica besedilnih podatkov do subjektivnih in medbesedilnih vrednotenjskih odzivov) v obsegu okrog 5 povedi in 25 besed.

Janja Batič iz Univerze v Mariboru, Pedagoška fakulteta pa v članku POMEN VIZUALNE PISMENOSTI ZA CELOSTNO BRANJE MULTIMODALNIH BESEDIL predstavi nekatere načine za razvijanje vizualne pismenosti, ki je pogoj za celostno branje multimodalnih besedil. V šolskem prostoru se je pojem besedila v zadnjih letih razširil na besedila, ki enakovredno vključujejo dva koda sporočanja, in sicer besedilo (verbalni kod) in sliko (vizualni kod). Multimodalno besedilo zahteva drugačen način branja od običajnega besedila, saj lahko nezmožnost branja slik v multimodalnem besedilu v določenih okoliščinah pomeni delno nepismenost. Ustvarjanje sumativnega pomena v multimodalnem besedilu je namreč odvisno od tega, koliko smo sposobni sprejeti sporočila iz različnih kodov sporočanja, zato je razvijanje vizualne pismenosti sestavni del razvijanja multimodalne pismenosti. Vizualne interpretativne sposobnosti otrok in učencev lahko razvijamo na različne načine. V članku predstavljamo izbrane primere iz leposlovja, in sicer branje slikanic brez besedila, branje slikanic z enako ali podobno zgodbo in različnimi ilustracijami, branje slikanic z različnimi besedili in istim ilustratorjem, poglobljeno branje s pomočjo iskanja pomenov in posledic ter ustvarjanje vizualnega konteksta (z namenom branja podob in sporočanja idej z vizualnimi sredstvi).