Revija Otrok in knjiga št. 95

22

december

2016

Datum: 22.12.2016

E-revija Otrok in knjiga št. 95

Boža Krakar Vogel iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, nam v prispevku OBLIKE KURIKULARNEGA BRANJA LITERATURE opredeli pojem kurikularnega branja kot vseh oblik bralnih dejavnosti, ki se dogajajo v pedagoški komunikaciji. Razloži nam, da razlikujemo šolsko in delno prostočasno branje, pri obojem pa branje integralnih besedil in branje odlomkov. Pri branju odlomkov je potrebna jasna zavest o njegovih prednostih in pomanjkljivostih. V zadnjem času se za zaznavanje literarnosti spet priporoča tesno branje segmentov besedil.

Igor Saksida iz Pedagoška fakultete Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem nam v članku LITERARNO BRANJE MED SPONTANOSTJO IN ŠABLONO TER PARADOKS ZOPRNE LIRIKE opredeli nekatera nesmiselna nasprotja pri opredeljevanju šolske interpretacije književnosti ter učenja in poučevanja nasploh, nato pa jih poveže s knjigo Zoprna lirika (2014), ki jo je napisal Andreas Thalmayr. Njegovo delo skuša razpravo o poeziji narediti manj »šolsko« in bolj neposredno, vendar avtor pri tem ne upošteva dovolj preprostega dejstva, da je opazovanje izrazno-pomenske inovativnosti možno le na ozadju zaznavanja, razumevanja in vrednotenja odstopa od pravil. Prispevek se strne z zavzemanjem za upoštevanje temeljnih priporočil komunikacijskega pouka književnosti ter za združevalni pristop: spontano in šolsko branje književnosti, v katerem se povezujejo znanje, bralne zmožnosti in veselje do branja in pogovora o prebranem.

Simona Klemenčič iz ZRC SAZU, Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana v prispevku KAKŠNA JE PRIHODNOST IZMIŠLJENIH JEZIKOV obravnava tisto skupino izmišljenih jezikov, ki so nastali v književnosti in filmu. Nekateri od teh jezikov so tako domišljeni, da se je v njih mogoče sporazumevati (klingonščina, kvenja, sindarščina, damiriak …). Čeprav so zelo zapleteni, imajo veliko govorcev. Popularnost teh jezikov lahko pripišemo istemu vzgibu kot popularnosti nerazumljivih jezikov v bogoslužju. Povedanemu doda čar nerazumljivega in s tem čarobnega ter mističnega.