Revija Otrok in knjiga št. 86

10

september

2013

Datum: 10.9.2013

E-revija Otrok in knjiga št. 86

Prva, težko pričakovana številka revije Otrok in knjiga izdana v letu 2013 (letnik 40) je izšla v septembru 2013, saj je njeno celotno izhajanje skorajda v celoti vezano na razpis JAK-a, katerega rezultati so bili znani šele v začetku poletja. Njen obseg in vsebina ostajata, za sedaj in upajmo tudi v prihodnje, v neokrnjeni obliki. Tako, da lahko v tem letniku pričakujemo še dva zvezka.

In kaj nam VSEBINA številke 86 prinaša?

  • Vanesa Matajc - Etična razsežnost v sodobni mladinski književnosti: pomen razlike med trivialno in umetniško literaturo
    Pomemben delež sodobne mladinske književnosti se osredinja na predstavljanje problemov, kot se pojavijo v medosebnih razmerjih mladostniškega junaka/junakinje, ki se zave svoje odgovornosti za moralne odločitve. Krajše rečeno, ta književnost (posebej problemski roman) se osredinja na etiko. Članek skuša z analizo literarne strukture v nekaj izbranih romanih, ki se obravnavajo kot mladinska književnost, prikazati, kako lahko literarna struktura t. i. umetniške literature podpira predstavljanje etične tematike in, po drugi strani, kako t. i. trivialna književnost tega ne more učinkovito doseči.
  • Stana Anželj - Razpetost prevajalca med potujitvenim in podomačitvenim pristopom na primeru prevajanja zamonijskega fantazijskega romana Mesto sanjajočih knjig Walterja Moersa
    Prispevek po umestitvi nemškega avtorja Walterja Moersa (1957) in njegovega fantazijskega romana Die Stadt der Träumenden Bücher (2004) v petih sklopih izbranih rešitev iz slovenskega prevoda dela Mesto sanjajočih knjig (2010) prikazuje grajenje prevajalske strategije z ozirom na potujitveno in podomačitveno metodo. Walter Moers (1957) se je najprej uveljavil kot ustvarjalec provokativnih stripov, z doslej šestimi izdanimi zamonijskimi fantazijskimi romani, med njimi Die Stadt der Träumenden Bücher (Piper, 2004), ki so kljub vpetosti v izmišljeno celino Zamonijo samostojna dela, pa se je v Nemčiji zapisal tudi med avtorje knjižnih uspešnic. V nemškem prostoru so
    dela zaživela kot »all age fantasy«, ki z avtorjevimi ilustracijami ter z dinamično pripovedno in jezikovno zasnovo nagovarjajo mladega bralca, a so z aluzijami in s prikritim kritičnim humorjem privlačna za odrasle...
  • Milena Mileva Blažić - Slovenske in evropske pravljičarke. Slovensko pravljičarstvo ima za seboj skoraj stopetdeset let razvoja. Pravljičarji in pravljičarke so se sinhrono vključili v evropske tokove sredi 19. stoletja. Takrat so bile tudi pri nas avtorice v manjšini, v obdobju med obema svetovnima vojnama so bile številčno že skoraj izenačene z avtorji, v obdobju 1950–1980 pa je prišlo do feminizacije pravljičarstva. Pomembno vlogo je kot avtorica, prevajalka in urednica na založbi Mladinska knjiga imela Kristina Brenk, ki je zasnovala tudi mednarodno inovativen projekt, zbirko pravljic Zlata ptica. V sodobnem času, posebej po letu 1990, je ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi opaziti neke vrste renesanso pravljičarstva, ki je motivirana z evropskimi integracijskimi procesi. V času sodobne slovenske književnosti (po letu 1980) je bila pravljici posvečena tudi precejšnja raziskovalna pozornost.
  • Pesem, boginja, zapoj!
    Na pobudo Mestne knjižnice Ljubljana, Pionirskecentra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, in Slovenske sekcije IBB  so slovenske splošne in šolske knjižnice v letu 2012 od 21. marca, mednarodnega dneva poezije, do 23. aprila, svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic, živele s poezijo. Osrednja dogodka mesec dni potekajoče bralno-spodbujevalne akcije »S knjigosrečo okoli sveta« pa sta bila razstava in simpozij o poeziji. Oboje je pod skupnim naslovom Pesem, boginja, zapoj! v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani pripravila MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, v sodelovanju s Slovensko sekcijo IBBY...
  • Igor Saksida - ČAROBNE PESMI O-ZA, Esej o temi za pogovor. Zdi se, da je osrednje vprašanje branja, vrednotenja in raziskovanja sodobne slovenske poezije za mlade – nedvomno pa bi bilo to vprašanje smiselno tudi ob obeh ostalih književnih zvrsteh – ali je v pesniški ustvarjalnosti še vedno možno prepoznati »skupno smer«, isto oz. sorodno oblikovno izhodišče in primerljive avtopoetske razlage. Se torej danes v raznovrstnih (pesniških) govoricah zrcali skupno vsebinsko-sporočilno izhodišče? So torej pesniške zbirke zadnjih let inovativne variacije na skupno »nadtemo«? To skupno podstat pesnjenja je namreč mogoče prepozna(va)ti v poeziji slovenskega mladinskega pesniškega modernizma, stilne formacije, ki je slovensko mladinsko poezijo zaznamoval predvsem po letu 1975 in se je postopoma izpel po letu 1985...
  • Peter Svetina - Hrošč je hrošč, hrošč ni hrošč: o branju poezije in o branju konteksta. Leta 2009 je pri praški založbi Albatros izšla antologija češke poezije za otroke 20. stoletja z naslovom Nebe – peklo – ráj (Nebesa – pekel – raj: cvetlični lonec češke poezije za otroke 20. stoletja), ki jo je uredil Petr Šrámek. Podnaslov se da razumeti na dva načina: na eni strani je knjiga »cvetlični lonec« poezije 20. stoletja, na drugi strani je to antologija, namenjena otrokom 20. stoletja. Različnemu razumevanju podnaslova botruje razpostava besed v podnaslovu. Raba jezikovnih sredstev (v našem primeru sintakse), ob kateri lahko besedilo razumemo na različne načine (konotativno), je v prvi vrsti značilnost literature, zlasti poezije. Niso pa samo jezikovna sredstva tista, zaradi katerih lahko besedilo beremo (in razumevamo) na več načinov. Na razumevanje besedila lahko vpliva tudi razumevanje konteksta. In prav to je vprašanje, ki si ga zastavljam v pričujočem članku: kako lahko razumevanje konteksta vpliva na razumevanje besedila (poezije).
  • Niko Grafenauer - Kako so nastale Kraljice mačke (tematsko in motivno ozadje knjige)

objavljamo del obsežne pesnitve za pokušino:

"Draga avstroogrska mačja vladarka in cesarica,
v svojem času si bila pa res špica.
Še pruski mačkon Friderik ti ni bil kos,
saj sta drug drugega ves čas črtila in vlekla za nos.
Ko si bila še čudežno lepa in mlada,
si v roke dobila mačje cesarstvo, ki mu ni bilo para.
Celo pruski poslanik je svojemu kralju priznal,
da ga ob tebi mrzel in vroč mačji pot obliva,
ker da si »zelo mikavna in očarljiva«.
Le kdo med mački bi lastnemu kralju lagal?
Mačjega vojvodo Franca Štefana si imela rada
in se z njim omožila, kaj kmalu pa zvedela, da te vara
z mačjo princeso Viljemino.
Kljub temu si imela z njim šestnajst mačjih otrok
in si tako skotila mogočno cesarsko družino,
ki pa te je velikokrat spravljala v žalost in jok..."

  • Andrej Rozman Roza - Umetnost kot adrenalinski šport. Vsake toliko se mi zgodi, da pišem kakšno besedilo tik pred zdajci. V dogovoru z založnikom ali teatrom, če gre za gledališko besedilo, včasih že dosti pred tem določim datum, ko bo treba besedilo oddat. A ker imam zmeraj veliko dela, moram najprej dokončat vse, kar je na vrsti prej, in se zato redno zagrizem v projekt šele takrat, ko mi ne ostane drugega, kot da delam kot zmešan, prepojen s črnim čajem in od jutra do nezavesti. Zmeraj znova se muze najprej samo muzajo. Ko pa ugotovijo, da ni heca in da se bo treba krepko potrudit, če se vsi skupaj nočemo preveč blamirat, postanejo učinkovite. Kljub temu brez blamaž doslej ni šlo, saj sem predvsem takrat, ko sem pisal besedilo za svoje lastno gledališče, to besedilo včasih popravljal še na dan premiere in ga potem zvečer seveda še nisem znal. Zato sem si pomagal z raznimi včasih povsem očitnimi plonkceglci, pri katerih pa se mi je parkrat zgodilo, da zaradi utrujenosti nisem bil sposoben prebrat premajhnih črk. Enkrat pa tudi, da sem zaradi prehudega tempa vaj na premieri ostal brez glasu. Kritikov na take večere že dolgo več ne vabim, a ker so dogodki javno
    oznanjeni, pridejo kar sami...
  • IBBY NOVICE
  • Tilka Jamnik: 2. april – mednarodni dan knjig za otroke 2013
  • 50. sejem otroških knjig v Bologni
  • 21. prodajna razstava Bologna po Bologni
  • Zgodba o sidru v zbirki »Silent Books«. Slikanica Damijana Stepančiča se bo zasidrala v knjižnici na otoku Lampedusa
  • Slikanica Tak kot drugi v zbirki knjig za otroke s posebnimi potrebami
  • Alma 2013
  • Bookbird, april 2013
  • Prešernova nagrada za življenjsko delo 2013
  • Nagrada desetnica 2013
  • Levstikove nagrade 2013
  • Tanja Pogačar: Bulletin Jugend & Literatur 2011
  • Tanja Pogačar: 1000 und 1 Buch 2012
  • Kristina Picco: Otroci sveta Janje Vidmar in Benke Pulko