Revija Otrok in knjiga št. 84

22

oktober

2012

Datum: 22.10.2012

E-revija Otrok in knjiga št. 84

84-ta številka revije prinaša uvodni članek Dragice Haramija z naslovom VLOGA PTIC V OTROŠKI KNJIŽEVNOSTI. Zaradi obširnosti teme – ob preučevanju animalistike v slovenski otroški književnosti se je namreč pokazalo, da je pestrost literarnih oblik, tem in motivov, povezanih z živalmi, zelo velika – smo v posameznem segmentu preučevanja (glede na starostno stopnjo bralca, tematologijo, žanrsko pripadnost tekstu in pojavnost ptičjih likov) poskušali omeniti nekatera najpomembnejša besedila iz slovenske folklorne in avtorske otroške književnosti. Najobširnejše je poglavje o književnih vrstah, v katerih se animalistične teme pojavljajo, v prispevku pa je tema zožena zgolj na predstavitev vloge ptic v mladinskih književnih besedilih, zastopanost ptičjih vrst ter simbolov, ki jih ptičje vrste predstavljajo. Kljub temu da otroški bralec morebiti še ne zaznava alegorične strukture animalističnega (ptičjega) literarnega lika, je ta karakterna poteza ob preučevanju animalistike zelo pomembna.

Milena Mileva Blažić v svojem prispevku Intertekstualnost v mla dinskih besedili h Kristine Brenkove razmišlja o značilnosti mladinskih besedil Kristine Brenkove (1911–2007)  in opaža, da je intertekstualnost ena med prvimi značilnostmi pisateljičinega opusa. Pisateljica, tudi pomembna urednica in prevajalka mladinske književnosti, je pogosto črpala snov za svoja dela iz slovenskega in svetovnega ljudskega izročila. V njenih besedilih pa so tudi številne medbesedilne prvine, ki se navezujejo na kanonska avtorska besedila slovenske in svetovne mladinske književnosti. Članek aplicira teorijo intertekstualnosti slovenskega znanstvenika Marka Juvana na delaKristine Brenkove, zbrana v antologiji Obdarovanja: izbrana kratka proza (2001).

Nike K. Pokorn v svojem članku Dialektičnomaterialistična indoktrinacija mladine prek prevodov prikaže, kako je slovenska družba v socialističnem obdobju sistematično ideološko preoblikovala prevode otroških in mladinskih del. Posebna pozornost bo dana prevodom, ki so nastali v prvem desetletju po koncu druge svetovne vojne, še posebej pa prevodom del Bambi in Otok zakladov. Prikazno bo tudi, kako ideološko spremenjene prevode še vedno ponatiskujemo in jih uvrščamo v učbenike za slovenski jezik in književnost.

Peter Svetina v prispevku Mladinska književnost in krščanstvo ali zakaj se komu kaj upira tematizira problematiko vedno znova perečega problema sprejemanja oziroma odklanjanja nekaterih knjig, predpisanih za nacionalno tekmovanje iz materinščine. Osrednji del prispevka se posveča vprašanju vzgojnosti v slovenski (mladinski) literaturi 19. stoletja (Stranič, Cigler, Slomšek) ter Stritarjevi kritiki vzgojno zastavljenih literarnih likov. Članek opozori na razvoj slovenske mladinske literature v času med obema vojnama, ki izstopi iz konteksta vzgojne in nabožne literature, a vseeno tematizira krščanski svet. Večji del te literature (in seveda s tem povezan razvoj) po drugi svetovni vojni ne dobi mesta v literarnem kanonu. Avtor je mnenja, da je morda lahko prav prekinjeni razvoj dela mladinske literature po drugi vojni eden od razlogov za vedno znova ponavljajoče se polemike ob izborih knjig za tekmovanje iz materinščine.

Vojko Zadravec razmišlja o Knjigi vseh stvari (avtor Guus Kuijer), ki  je bila izbrana kot izhodišče za razmišljanje o mladinskih knjigah z versko tematiko. Naslov spominja na Knjigo vseh knjig (Biblijo), junak zgodbe pa se sooča z obema poloma življenja: strahom in nasiljem na eni in z upanjem in iskanjem sreče na drugi strani verske prakse. Podnaslov zadeva promocijo bralne kulture in kulture tem v njej. Naslov svojega prispevka pa je naslovil:  Knjiga vseh stvari ali kako se počuti mladinska literatura med verniki.

Prispevek Livije Knaflič z naslovom O pomen u branja za otrokov razvoj nam poda nekaj razlogov, zakaj je otroku dobro brati, zlasti v predšolskem obdobju, pa tudi
pozneje, dokler je branje pripravljen poslušati. Ugoden vpliv branja se kaže na različnih področjih otrokovega razvoja: na jezikovnem, spoznavnem, čustvenem, socialnem, kulturnem idr. Pri izboru knjig za branje pa moramo razen kvalitete besedila upoštevati še razvojno stopnjo otroka, njegov bralni okus, pa tudi bralni okus odraslega, ki mu bere. Branje (in poslušanje) naj bo užitek za oba.

V pričujoči številki boste našli še obširen prispevek o nagradi večernica 2012, utemeljitev žirije za večernico 2012, seznam nagrajencev od leta 1997 do 2011 ter pogovore z nominiranci:

  • Melita Forstnerič Hajnšek: Dim Zupan: »Malo me skrbi prihodnost
    bralcev serije o Hektorju«
  • Petra Vidali: Slavko Pregl: »Čarobni napoji so za tiste,
    ki ne vidijo en prst pred nosom«
  • Melita Forstnerič Hajnšek: Jana Bauer: »Sveže, avtentično
    ne pade z neba«
  • Zdenko Kodrič: Cvetka Bevc: »Zgodbe pisale vožnje
    z mestnim avtobusom«
  • Melita Forstnerič Hajnšek: Neli Kodrič Filipić »Ko je brez
    kazni iskreno in popolnoma odpuščeno«

V sklepnem delu revije pa lahko najdete še naslednje prispevke:

IBBY NOVICE
Mednarodni dan knjig za otroke 2012
Veronika Rot Gabrovec in Tilka Jamnik: Preko meja: prevodi in selitve.
33. kongres Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY) Gaja Kos: Ogledobralci ali Zgodbe iz oddaljenega predmestja v slovenščini
Zlate hruške 2011
Črtomir Frelih: Iz prazgodovinskih votlin k zlatim hruškam (O ilustraciji v knjigah za mlade)
Maruša Avguštin: O ilustratorski beri nekoliko drugače (49. bolonjski sejem otroških knjig)
Barbara Hanuš: Motivacija, ustvarjalnost, več branja (16. nordijska konferenca o branju)
Igor Saksida: Svet Desetke: niti zgodb sedanjega in puzzle prihodnjega časa
Kristina Picco: Balada o Sneguročki
Maruša Avguštin: Likovno samosvoja spremljava pesmi
Tanja Pogačar: 1000 und 1 Buch 2011
Maša Kodrič: Veliki avtorji za male bralce in Pisani svetovi Kristine Brenkove
Izvirna slovenska slikanica 2012 za nagrado Kristine Brenkove
Vojko Zadravec: Moja naj knjiga 2012
Desetnica 2012