Revija Otrok in knjiga št. 80

30

junij

2011

Datum: 30.6.2011

 Revija Otrok in knjiga št. 80

V razpravah in člankih objavljamo prispevek Kristine Picco iz Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, z naslovom Prisotnost otroških in mladinskih literarnih besedil z gejevsko/lezbično tematiko v slovenskem prostoru. Prispevek analizira prisotnost otroških in mladinskih literarnih besedil z gejevsko/lezbično tematiko v slovenskem prostoru. Da bi si približali izbrano tematiko, se uvodoma posvetimo opredelitvi osnovnih pojmov in osvetlimo prisotnost homoseksualnosti v procesu vzgoje in institucionaliziranega izobraževanja v slovenskem prostoru. Na podlagi Nodelmanovih ugotovitev opredelimo otroštvo kot obdobje, v katerem se vzpostavlja in zrcali ideologija odraslega sveta. V vladajočo ideologijo je ovito tudi specifično ideološko pojmovanje spolnosti, kar se v slovenskem prostoru odraža v dejstvu, da se o homoseksualnosti v šolah ne razpravlja veliko.

Nadaljujemo z umestitvijo GLBTIQ znotraj literarne vede, kjer v navezavi na prispevek Andreja Zavrla predstavimo pomen gejevske/lezbične literarne vede ter queer teorije. Sledi podrobna predstavitev otroških in mladinskih literarnih besedil z gejevsko/lezbično tematiko v slovenskem prostoru. Vzporedno se navezujemo na morebitne kritiške zapise, ki spremljajo posamezno literarno besedilo. Ob koncu ne moremo mimo cenzuriranja literature z gejevsko/lezbično vsebino, ki vključuje tudi otroško in mladinsko književnost, kar si pobliže ogledamo ob analizi nekaterih obravnavanih besedil.

Peter Svetina iz Univerze v Celovcu nam je postregel z člankom Mladinska književnost in socializem-Strukturne spremembe v mladinskem romanu na Slovenskem v letih 1945–1955. Članek skuša na osnovi obravnave treh mladinskih romanov (Bratovščina Sinjega galeba Toneta Seliškarja, Leteča učilnica Ericha Kästnerja in Čudovite dogodivščine vajenca Hlapića Ivane Brlić-Mažuranić) odgovoriti na vprašanje, kje se kažejo v strukturi mladinskega romana idejne spremembe, ki jih je v povojno slovensko družbo vnesel socialistični režim.

Vsem trem besedilom je skupno to, da sega prva objava v čas pred drugo svetovno vojno (tj. v meščansko dobo z vrednotami, kot so toleranca, sposobnost dialoga in konsenza itn.), prevod oziroma nova redakcija besedila pa med leti 1945 in 1955 (v čas idejne ozkosti in uniformnosti). Analiza obravnavanih besedil je v strukturi besedila pokazala tri tipe sprememb: mehanični cenzorski posegi, ki odstranjujejo prvine krščanske prakse; jezikovno-stilske spremembe besedila, ki prinašajo zelo konkretno simbolno sporočilo, povezano z novo družbeno idejo in sprememba motivacije literarnega lika. Gre torej za spremembe na idejni ravni strukture literarnega besedila.

Tina Bilban iz Inštituta za kvantno optiko in kvantno informacijo na Dunaju nam v prispevku Ko je avtor hkrati znanstvenik, literat in pedagog – poučne knjige za otroke in mladino predstavi pomemben in hkrati specifičen del otroške in mladinske literature. Ne gre le za seštevek strokovnega znanja, literarnih spretnosti in zmožnosti dialoga z mladim bralci, temveč za njihov kompleksen preplet, ki s seboj prinese specifične poudarke.

13. aprila 2011 se je v Mestni knjižnici Ljubljana, v Knjižnici Otona Župančiča, odvijal simpozij o ustvarjalnosti in življenju Kristine Benkove. Pripravila ga je je Pionirska – center za mladinsko književnost. Simpozij je obeležil stoto obletnico rojstva dr. Kristine Brenkove, vsestranske kulturne osebnosti, ki je s svojim delovanjem in ustvarjanjem pustila neizbrisne sledi na mnogih področjih mladinske književnosti in bralne kulture.

Otvoritveni referat je imel akademik Niko Grafenauer, katerega esej objavljamo v tej številki revije.

S simpozija objavljamo še prispevek Maše Kodrič in Mance Ratković iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Ljubljana - Vloga Kristine Brenkove pri uveljavljanju slovenske mladinske književnosti v svetu, ki sta naredili na osnovi raziskave na podlagi virov iz zapuščine.  Članek povzema zaključke raziskave o vlogi Kristine Brenkove pri uveljavljanju slovenske mladinske književnosti v svetu na podlagi virov iz njene zapuščine, ki jo hrani Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice. Raziskava pisem in korespondence kaže na razvejano uredniško mrežo evropskihin jugoslovanskih založb, pa tudi knjižnic in ostalih inštitucij, povezanih z raziskovanjem in s spodbujanjem nastajanja mladinske književnosti in ilustracije. Z njimi je Kristina Brenkova tesno sodelovala kot urednica pri založbi Mladinska knjiga v letih 1949–73. Korespondenca priča o nezamenljivi vlogi Kristine Brenkove pri uveljavljanju slovenskih mladinskih avtorjev in ilustratorjev v evropskem in jugoslovanskem literarnem prostoru, obenem pa je z izvrstnim uredniškim delom in izvirnimi uredniškimi koncepti navdihovala delovanje tujih založb.

Nekaj ostalih prispevkov s tega simpozija, katerega soorganizatorica je bila tudi revija Otrok in knjiga, bomo objavili v prihodnjih dveh številkah letošnjega leta.

V pogledih na svoje delo se nam predstavi urednik Založbe mladinska knjiga Andrej Ilc.

V Odmevih na dogodke nam Maruša Avguštin poroča iz sejma otroških knjig v Bologni, v poročilih in dogodkih pa Tanja Mastnak predstavi dobitnico nagrade Prešernovega sklada 2011, Lilo Prap.

Andreja Babšek in Klemen Brvar sta pripravila prispevek z naslovom Zvezdna proga, ki govori o razstavi v Mariborski knjižnici, ki so jo pripravili skupaj s sinagogo in Prvo gimnazijo. Z razstavo o holokavstu so prepletli književnost in zgodovino ter ustvarjanje njunega skupnega makro in mikrokozmosa. Na ta način so se skušali približati antagonizmom človeka in človeštva, kar posameznika napeljuje k odgovornosti do storjenih dejanj.

Kristina Picco predstavitvlja knjigo Holokavst skozi otroške oči, avtorice Dragica Haramija, ki razgrinja eno najtemnejših obdobij v zgodovini človeštva – načrtne poboje Judov v času druge svetovne vojne. V evropskih koncentracijskih taboriščih je umrlo enajst milijonov ljudi, od tega šest milijonov judov.