Revija Otrok in knjiga št. 76

15

december

2009

Datum: 15.12.2009

 

...prinaša sila zanimivo branje. V rubriki RAZPRAVE ČLANKI je namreč Niko Grafenauer prispeval članek o Saši Vegri z naslovom Nespečnost njenih otroških pesmi. V prvem delu prispevek poudarja, da je Saša Vegri s svojimi pesmimi za odrasle osrednji tok takratne slovenske lirike dopolnila z zelo drugačno poetsko naravnanostjo. V spopad med človekovo alienacijo in suverenostjo je vstopila s kljubovalnim vitalizmom; vrhunski vrednoti sta zanjo bili ljubezen in materinstvo, ki dajeta življenju smisel. Drugi del razmišljanja pa izpostavlja, da je avtorica vse konstitutivne sestavine iz svojih zbirk za odrasle v drugačni pesniški govorici in naravnanosti prenesla tudi v pesmi za otroke. Za to je potrebovala kar nekaj pripravljalnega časa, v katerem je svoje izkušnje pregnetla in svoja sporočila prilagodila otroški duši…

Alenka Polak iz Pedagoške fakultete v Ljubljani se v prispevku z naslovom »Otrok kot središče bralnega sveta« sprašuje o pomenu individualnih razlik, individualizacije in diferenciacije ter timskega dela pri spodbujanju branja. Pedagoški delavci se na področju spodbujanja branja soočajo z velikimi individualnimi razlikami med otroki/učenci, tako na področju intelektualnih sposobnosti, ustvarjalnosti, jezika, izražanja, spoznavnih in učnih stilov, tempa, koncentracije, čustvenega doživljanja kot tudi na področju učnih zmožnosti in vedenja. Možnosti za najučinkovitejši razvoj in učenje vsakemu posamezniku lahko zagotavljajo le z upoštevanjem načel individualizacije in diferenciacije...
Igor Saksida iz Pedagoške fakultete v Ljubljani, Univerze na Primorskem nam v članku »Kaj je primerna knjiga? –le kakšno vprašanje je to!« postreže z razmišljanjem, bi se morali mentorji branja vnaprej odreči trdnemu in nedvoumnemu razvrščanju otroških in najstniških (torej mladinskih) besedil v zaprte starostne skupine in se več posvečati razmišljanju o razvoju načinov, s katerimi bralci opomenjajo besedilo. Ker po njegovem lahko triletnik posluša Deklevove Pesmi za lačne sanjavce, osmošolec pa bere izštevanke in zafrkljivke, lahko branja besedil v skupini pri bralnem dogodku nudijo mentorjem branja dragocene vpoglede v problematiko bralčevega odziva na besedilo. Navedeni primeri presenetljive prakse potrjujejo, da isto besedilo lahko razumejo bralci/poslušalci različnih starosti (čeprav, seveda, različno)…
Dragica Haramija iz Pedagoške fakultete in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru se v prispevku »Kako naj mentor razvija bralno zmožnost posameznika« osredotoča na posredovanje književnosti in branja (oz. poslušanje) književnih del v vrtcu in osnovni šoli, ki nista sestavni del Kurikuluma za vrtce in Učnega načrta za slovenščino...
Pod rubriko RAZPRAVE ČLANKI pa so objavljeni še prispevki Alenke Rot Vrhovec, Mitje Mohorja in Marijance Ajša Vižintin.
Letošnje OKO BESEDE 2009 je bilo posvečeno Radijski adaptaciji mladinske književnosti oziroma slovenski otroški in mladinski radijski igri. Tako se nam skozi referate, ki so bilo predstavljeni na okrogli mizi Očesa besede predstavijo Igor Likar: Gledanje ‘onstran’ vida ali Kako nevidno skozi glas postane vidno, Borut Gombač: Čeprav radijske igre zmeraj poslušam v temi, je v prostoru svetlo, Klemen Markovčič: Literatura in radijska igra za otroke (Razmerja med literaturo, režijo in produkcijo radijske igre), Vilma Štritof Čretnik: Kako pisati radijske igre za otroke in kako sploh priti do njih, Franček Rudolf: Radijske igre za otroke in Jana Kolarič: Nekaj konkretnih rešitev uprizoritvenih problemov na primeru radijske igre Odiseja 3000.
S prispevkoma Andreja Ilca: Zgodba o Kristini Brenkovi je zgodba o knjigah za otroke na Slovenskem in Marijane Kobe: Utrinki spominov na dr. Kristino Brenkovo smo se poslovili od umrle Kristine Brenkove.
V OCENAH in POROČILIH Gaja Kos raziskuje kako nora je v resnici Flisarjeva nora dežela, Kristina Picco pa išče odrešitev v Kodrič - Filipičevi Punčki in velikanu...
 
Robert Kereži