Revija otrok in knjiga št. 75

20

oktober

2009

Datum: 20.10.2009

E-revija Otrok in knjiga št. 75

V 75. številki revije Otrok in knjga se Igor Saksida v rubriki razprave – članki sprašuj: Kaj je mladinska književnost? in takoj postreže z odgovorom  v podnaslovu: »Naivno« vprašanje z zapletenim odgovorom. Izhodišče njegovega javnega predavanja ob izvolitvi v naziv rednega profesorja je bilo namreč vprašanje, kaj je mladinska književnost, ki se zdi na prvi pogled karseda naivno oz. kar preveč preprosto. Najprej zato, ker je odgovor mogoče najti v temeljni, »šolski« literarni teoriji, literarnovednem priročniku ali celo osnovnošolskem učbeniku. Kaj je mladinska književnost – »naivno« vprašanje, na katerega pa odgovor ni preprost. Če nas prepričata tako »naivni« kot strokovni odgovor, da je to književnost za mladega bralca, še vedno ne bomo mogli mimo nekaterih dodatnih vprašanj, ki jih tak odgovor

ponuja: če je nekaj za mlade, kako to, da je zanimivo tudi odraslim; če so za ta tip književnosti značilne nekatere (otroške, mladinske) teme, kako to, da govori tudi o drugih temah, ki celo odraslim veljajo za kompleksne ali prepovedane; če je delo za mlade, ali lahko njihovo razumevanje jemljemo kot edino možno in verodostojno, zato se vanj ne sme posegati? – Morda pa je prav, da tako preprosto vprašanje vzbuja več podvprašanj v labirintu opredeljevanja, predvsem pa razlaganja, vrednotenja in poučevanja mladinske književnosti: le tako se je namreč mogoče izogniti zapeljivemu prividu enega samega,dokončnega »odgovora«…
 
Odgovor na to, kaj sploh branje je in kakšen je bralec 21. stoletja nam v svojem prispevku ponuja Meta Grosman. Elektronska besedila, ki jih omogoča digitalno sporazumevanje, odpirajo nova vprašanja o večrazsežni bralni zmožnosti, ki bi bralce usposabljala za kritično branje ‘tradicionalne’ linearne pripovedi in za razbiranje elektronske književnosti. Ob vse večji privlačnosti digitalnih medijev je potrebno poznati tiste posebnosti linearnega branja, za katere elektronska besedila bralcev ne usposabljajo…
 
Sašo Vegri in njeno ustvarjanje za mladino so vsak s svojim strokovnim prispevkom  in področjem predstavili Marjana Kobe (Na sledi otroškemu doživljajskemu svetu in igri - Pripovedna proza za otroke Saše Vegri), Igor Saksida (Celovitost pesniškega doživetja otroštva - O mladinskih pesmih Saše Vegri) in Tanja Mastnak (Kako narisati, kar pove Saša Vegri).
 
Milena Košak Babuder iz Pedagoške fakultete, Univerze v Ljubljani nam v prispevku »Učenci z bralno napisovalnimi težavami (dislekcija ) – Pomoč pri izbiri in obravnava vsebin za bralno značko« najprej srokovno ponazori in opiše omenjeno težavo, v nadaljevanju prispevka pa ponudi nekatere rešitve, med katerimi je tudi vključevanje v projekt Bralna značka. Disleksija je kombinacija zmožnosti in težav, ki vplivajo na učenje branja in pisanja pripribližno desetih odstotkih otrok, ki so povprečno ali celo nadpovprečno inteligentni.Vendar pa se težave ne pojavljajo samo na področju branja in pisanja, ampak imajo otrociz disleksijo posebne potrebe tudi na socialnem in motoričnem področju ter na področjuorganizacije. Z upoštevanjem njihovih posebnih potreb ter z uspešnim motiviranjem,izvajanjem pomoči in prilagoditev, lahko mentorji dosežejo, da otroci sodelujejo pribralni znački, pridobivajo strategije, ki jim pomagajo, da napredujejo, so uspešni priučenju ter optimalno razvijejo svoje potenciale.
 
Tilka Jamnik iz Mestne knjižnice Ljubljana- Centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, v prispevku »Družinsko branje in knjižnica« postreže z nekaterimi tujimi uspešnimi programi za razvoj družinskega branja, ki bi se kot primer dobre prakse lahko prenesla v naše knjižnice. Prizadevanja za dvig bralne pismenosti posameznikov in vsega prebivalstva vsaj dve desetletji vključujejo tudi spodbujanje družinskega branja. Branje otrokom v predšolskem obdobju namreč ugodno vpliva na njihov razvoj porajajoče pismenosti, učenje branja in uspešno učenje sploh ter na bralno kulturo v odraslem obdobju. Prispevek opozarja na prizadevanja za razvoj družinskega branja v Sloveniji. Povzema, kaj vse je potrebno za učinkovito spodbujanje družinskega branja, in opozarja predvsem na pomen vključevanja zdravstvenih ustanov in knjižnic. Ida Mlakar,  pa s svojim člankom »Pomen knjižnice pri spodbujanju družinskega branja« nadgradi in dopolni prispevek Jamnikove, saj z njim poudari pomen splošnih knjižnic pri spodbujanju družinskega branja. Opozarja na pomen notranje motivacije za branje ter različnih možnosti in načinov spodbujanja družinskega branja, ki so na voljo v splošni knjižnici. To so v prvi vrsti raznovrstnost izbora, svoboden in prosti pristop do gradiva, njegova postavitev, različne bibliopedagoške dejavnosti za otroke in družine, priporočilni seznami kakovostnega branja, različne vrste izobraževanj, povezanih s promocijo kakovostnih knjig za družinsko branje, predvsem pa povezovalna vloga, ki jo splošna knjižnica lahko odigra v sodelovanju z vrtci, šolami, zdravstvenimi in drugimi ustanovami, ki izvajajo programe družinskega branja
 
V rubriki VEČERNICA 2009 objavljamo pogovore večerovih novinark z nominiranci večernice 2009 in utemeljitev podeljene nagrade:
·         Melita Forstnerič Hajnšek: Živimo v svetu, ki je nor (Pogovor z Evaldom Flisarjem)
·         Petra Vidali: Čisto enostavno rečeno: paše mi (Pogovor z Matetom Dolencem)
·         Melita Forstnerič Hajnšek: Nekatere konce pesmi izsanjam (Pogovor z bino Štampe Žmavc)
·         Petra Vidali: Zgodba mnogih bistrih in rahlo lenih fantov (Pogovor z Ireno Velikonja)
·         Melita Forstnerič Hajnšek: Kar nas ne ubije, nas naredi duhovitejše (Pogovor z Janjo Vidmar)
·         »S toto knjigo nena pozabimo tistih cajtov« (Utemeljitev nagrade večernica)
·         Melita Forstnerič Hajnšek: Janja Vidmar – (samo)ironična štoparka po galaksijah drugačnosti
Na povezavi pa najdete posebno prilogo večernica, kjer so objavljeni vsi dosedanji nominiranci in nagrajenci ter pogovori z nominiranci za večernico 2009.
 
V odmevih na dogodke namMeta Grosman s prispevkom »Razmerja med slikovnimi in besednimi sporočili« poroča o Strokovnem posvetovanju Bralnega društva Slovenije, Zora A. Jurič pa v polemiki  s člankom »Kakšne vrste virus bo napadel mlade bralce?« (Zbirka domačega branja Knjiga pred nosom) kritično razmišlja o priporočilnih bralnih seznamih. V poročilih-ocenahse nam Janja Vidmar oglaša iz sejma otroške literature v Bologni 2009, Literarnega festivala Pordenone 2009 in Knjižnega sejma v Frankfurtu 2009. Tanja Pogačar v prispevku Bookbird 2008 piše o naraščajočem zanimanju za mladinsko književnost v mednarodnem prostoru in o pomenu same revije. Bookbird-u je namreč uspelo pritegniti k sodelovanju strokovnjake, ki s svojimi prispevki ne le informirajo, temveč poglobljeno analizirajo razvoj mladinske književnosti. Zgodovinski pregledi, analize in kritične ocene mladinske literature posamezne dežele ter primerjave z mednarodno produkcijo so razlogi, da je revija nepogrešljiva za proučevalce mladinske literature. V reviji so tudi prispevki o pomembnejših aktualnih dogodkih, kot so razstave, strokovna srečanja, nagrade in prireditve mednarodnega pomena…
 
Robert Kereži