Oko besede in večernica 2017

petek

22

september

Tip prireditve: Oko besede in Večernica

Ciljna skupina: odrasli

OKO BESEDE 2017

Simpozij VREDNOTE V MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI

Murska Sobota, 22. septembra 2017, ob 15. uri v restavraciji Hotela Zvezda

 

POVZETKI NAPOVEDANIH REFERATOV

Marija Švajncer: ETIKA V MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI

Članek v uvodu predstavi definicijo etike in se zaustavi pri terminološki in vsebinski opredelitvi mladinske književnosti izpod peresa najvidnejših slovenskih literarnih teoretikov na tem področju – Dragice Haramije in Igorja Sakside. Poglavitna pozornost je namenjena etiki v mladinski književnosti v obliki analize literarnih del, nagrajenih z večernico, torej aplikaciji spoznanj, problematizaciji ter praktičnim in deskriptivnim vidikom sodobne slovenske mladinske književnosti. Predmet analize so problemski sklopi: zlo v absolutni obliki; etično sporočilo, odeto v humor in ironijo; vzgoja mladih v literarni obliki; pravljični svet, metafizična naravnanost in življenjske modrosti ter možnosti etike v nonsensu. Nagrajena dela zrcalijo sodobni svet - etika se v njih pojavlja v implicitni in eksplicitni obliki.

Ivan Štuhec: MLADI IN VREDNOTE

Ko govorimo o mladih, oziroma mladostnikih verjetno mislimo na življenjska obdobje med 12. in 18. letom starosti, z drugo besedo puberteto. Gre za pomembno obdobje mladostnika, ki si na novo oblikuje svoj jaz in s tem vrednote. Vrednote so posledica človekove samopodobe, samorefleksije in seveda socialnega, kulturnega in še kakšnega okolja, tudi religioznega. Iz vseh raziskav se vedno znova potrjuje, da sta na vrhu vrednot pri mladih prijateljstvo in družina, saj oboje omogoča vsakemu posamezniku, da si izoblikuje svojo samopodobo. Nekateri pravijo, da imamo danes opravka z mladimi egocentriki. Drugi zagovarjajo, da ima vsak človek vgrajen »socialni gen«, ki ga ja potrebno prebuditi in mu omogočiti, da ga zaživi. Z vrednotami si človek osmišlja svoje tubivanje in svojo umestitev v družbeni svet. Literatura je s svojimi junaki eden od pomembnih oblikovalcev vrednot. Vrednote so tudi podvržene razvoju, tako v smislu družbenega razvrščanja in hierarhizacije kakor v smislu razvoja posameznika in njegovega prevzemanja in modificiranja vrednot. Pri vseh teh procesih igra literatura pomembno in odgovorno vlogo. Vinko Möderndorfer PEDAGOGIZIRANJE ALI ETIČNO SPOROČILO, TO JE ZDAJ VPRAŠANJE Razmišljanje o literaturi, ki jo imenujemo tudi mladinska literatura, in o nujnosti etičnih sporočil. Kaj opredeljuje tako imenovano mladinsko literaturo? Je treba biti v takšni literaturi bolj etičen, je treba bolj izpostavljati moralne in etične vrednote ali pa je to dolžnost in naloga vsake literature? Kje je meja med pedagogiziranjem in etičnim sporočilom? Je podčrtavanje etičnih in moralnih vrednot nevarnost, da se takšne vrednote spremenijo v etični kič ali moralistično agitko? Kako je treba na naraven in ne vsiljiv način bralcu (še posebej mlademu) sporočiti, kakšno ravnanje je pravilno in kakšno je vprašljivo? Je dovolj, da probleme etičnih vrednost v zgodbi zgolj izpostavimo ali je morda tudi primerno, da spregovorimo o načinu spremembe sveta? Mora biti zgodba orožje za obrambo človeških vrednot?

Dragica Haramija:VREDNOTE V SODOBNI MLADINSKI PROZI

Vrednote so tiste človeške značilnosti, v katere posameznik verjame, s tem usmerjajo njegovo življenje: presojo, zastavljene cilje, dejanja. V prispevku so najprej predstavljene različne definicije vrednot, pri čemer je treba opozoriti, da vrednote niso prirojena kategorija, temveč jih človek pridobiva skozi kognitivni razvoj. To hkrati pomeni, da sistem vrednot pri posamezniku ni skozi celotno življenje enak, temveč se spreminja. Pomembne so tudi druge kategorije, ki vzpostavljajo človekove vrednote, kakor jih navaja Schwartz (2012), npr. poklicna usmerjenost, spol, religija, kultura. V otroštvu in v najstniškem obdobju, ko se vrednote pri mladem bralcu šele razvijajo, tudi mladinska književnost – pravzaprav vsaka knjige posebej – zrcali sisteme vrednot. Kaj je prav in kaj narobe; kako se posameznik odloča; kako se spopada s posledicami svojih odločitev ipd. V mladinski književnosti so vrednote zgodovinsko pogojene (literarna kanon, sodobna književnost), odvisne so od književne zvrsti, vrste in žanra (vsekakor je v fantastični književnosti dopustno več kakor v realistični), pogojene so s starostjo bralca in njegovim razvojem (starejši kot je bralec, bolj kompleksne so vrednote, ki jih razvija). V otroški prozi je običajno izpostavljena ena vrednota, ki je hkrati povezana s temo literarnega dela, nasprotno je kakovostno mladinsko romanopisje na nivoju vrednot večplastno. Vrednote tudi v književnih delih niso skozi celotno dogajanje enake, temveč zorijo in se razvijajo glede na potek zgodbe, starost protagonista, njegova nova spoznanja, življenjske okoliščine ipd.

Veronika Rot Gabrovec POGLED TJA DOL: VREDNOTE V SODOBNI OTROŠKI IN MLADINSKI AVSTRALSKI LITERATURI

Jesen je v deželo tam spodaj prinesla obilno mero razmišljanj in pogovorov o vrednotah. Avstralska vlada se je namreč odločila, da bo dodobra prevetrila pogoje in teste za pridobitev državljanstva ter jih dopolnila s preverjanjem poznavanja avstralskih vrednot in izjavo, da se bodoči državljan obvezuje, da bo te vrednote spoštoval. Kaj 'avstralske vrednote' so oz. kako se zrcalijo v sodobni avstralski književnosti za otroke in mladino, bomo ugotavljali ob pregledu nekaterih novejših besedil avtorjev Rande Abdel-Fattah, Felicity Castagna, Nadie Wheatley in Armina Grederja.

Janja Vidmar SPODBUJANJE RAZVOJA VREDNOT S POMOČJO MLADINSKE PROBLEMSKE LITERATURE

Že pedagog in socialni psiholog Lawrence Kohlberg je prepad med razumskim spoznanjem moralnih načel ter vrednot in sposobnostjo uresničevanja teh načel v konkretnih moralnih položajih videl kot enega glavnih problemov moralne vzgoje. Kajti če moralno vzgojo in vzgojo za vrednote omejimo le na urjenje o abstraktnih dilemah, se pri otroku pojavi razkorak med sposobnostjo uvida moralne dileme in zmožnostjo dejavnega reševanja konkretnega moralnega problema, na podlagi česar se odpira vprašanje, ali bi lahko s pomočjo mladinske problemske literature premagali omenjeni razkorak in vzpostavili most med teorijo in prakso. Odgovor vsaj do neke mere ponuja dvodelni koncept modela za spodbujanje moralnega razvoja in razvoja vrednot s pomočjo mladinske problemske literature v osnovni šoli. V treh razredih, petem in dveh devetih, izpeljana debatna ura (zaradi časovne oziroma prostorske omejitve bo predstavljena samo debatna ura v enem 9. razredu) ter anketni vprašalnik (iz enakega razloga bo predstavljenih le nekaj anketnih vprašanj in odgovorov) opredeljujeta, v kolikšni meri je mogoče teoretična izhodišča o vzgoji v javni šoli, temeljne vrednote javne šole in etično komponento mladinske problemske književnosti koristno povezovati, združevati in nadgrajevati tako pri spodbujanju razvoja tradicionalnih in societalnih vrednot kot pri učenčevi kritični presoji in oblikovanju avtonomne osebnosti.

 

Kratka predstavitev avtorjev referatov:

dr. Marija Švajncer filozofinja, publicistka, pesnica in pisateljica Do upokojitve je bila zaposlena na Filozofski fakulteti v Mariboru, kjer je predavala zgodovino filozofije in etiko. Njeno mladinsko delo Samotni bralec je žirija leta 2016i uvrstila med finaliste za večernico.

dr. Dragica Haramija redna profesorica za področje mladinske književnosti na Filozofski in Pedagoški fakulteti v Mariboru, publicistka, predsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, članica slovenske sekcije IBBY (Mednarodno združenje za mladinsko književnost), članica Društva slovenskih pisateljev, strokovna sodelavka pri žiriji DSP za desetnico

dr. Veronika Rot Gabrovec lektorica na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer med drugim predava tudi o avstralski kulturi in književnosti; zelo aktivna članica Bralnega društva Slovenije

dr. Ivan Štuhec doktoriral je iz moralne teologije na papeški univerzi Gregoriani v Rimu; od leta 1988 predavatelj moralne teologije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in na enoti v Mariboru; 1997 leta soustanovil Vzgojno izobraževalni zavod Antona Martina Slomška in postal leto kasneje njegov direktor, od leta 2009 naprej njegov strokovni direktor. Leta 2012 je prejel Jurčičevo nagrado za publicistiko.

Vinko Möderndorfer pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, gledališki, radijski, filmski in televizijski režiser Dobitnik več nagrad in priznanj (Borštnikova in Župančičeva nagrada, nagrada za najboljše komedijsko besedilo na Dnevih komedije v Celju, nagrada Prešernovega sklada, nagrada Radia Slovenija, nagrada Marjana Rožanca za knjigo esejev, Ježkova in Grumova nagrada, nagrada modra ptica za mladinski roman Kot v filmu, desetnica in večernica 2014 za mladinski roman Kot v filmu, desetnica 2017 za mladinski roman Kit na plaži; obe nagrajeni mladinski deli sta bili izbrani za projekt Rastem s knjigo)

Janja Vidmar mladinskih pisateljica in scenaristka Za svoje literarno delo je prejela več nagrad in priznanj, med njimi: leta 1998 večernico za roman Princeska z napako, leta 2006 desetnico za mladinski roman Zoo, leta 2007 Glazarjevo listino, leta 2008 večernico za roman Pink in leta 2013 desetnico za mladinski roman Kebarie. V Društvu slovenskih pisateljev je bila pobudnica za ustanovitev desetnice, stanovske nagrade za mladinsko književnost, in Sekcije za otroško in mladinsko književnost, ki ji je več let tudi predsedovala

Komentar

Vabimo vas, da napišete vaše mnenje, komentar ali pripombo o knjigi. Prosimo, da pred oddajo komentarja vpišete ime in elektronski naslov.
Elektronski naslov ne bo viden na straneh in ga bomo uporabili, če bomo kontaktirali z vami glede vašega mnenja, komentarja ali pripombe.