Isherwood, Christopher: Slovo od Berlina

Leto izida: 2013Področje: Romani in kratka prozaCiljna skupina: odrasli, starejši

S kultnim ameriškim avtorjem smo se Slovenci v prevodu prvič seznanili leta 1912, ko je založba Sanje izdala njegov roman Samec, pod naslovom Samski moški pa je bil posnet tudi film s Colinom Firthom v glavni vlogi, da pisateljeva literarna govorica kar kliče po filmski predelavi pa dokazuje tudi slavni muzikal iz leta 1972 Cabaret, ki temelji prav na delu, obravnavanem na tem mestu.

Slovo od Berlina je pravzaprav zbirka zgodb, ki so nekje bolj, drugje manj ohlapno povezane med seboj, tako z literarnimi junaki kot s krajem in časom dogajanja. Kraj spoznamo že iz naslova, čas so zgodnja trideseta leta tik pred uradnim vzponom nacizma, ki pa je že močno razprl krila in znatno vplival na družbeno dogajanje v Nemčiji. Prvoosebni pripovedovalec je sam Christopher Isherwood, kar kaže na moč avtobiografskih elementov v delu, avtor je v omenjenem času tudi resnično živel v Berlinu, oazi dekadence v k tradicionalnim vrednotam obračajoče se Nemčije. V šestih zgodbah portretira različne literarne like, izstopajoče posebneže, med katerimi si morda tudi pod vplivom filma najbolj zapomnimo Sally Bowles, nadebudno kabaretno pevko, ki zbeži ustaljenim normam svojega domačega angleškega okolja in želi v evropski filmski prestolnici uspeti kot igralka, podobno kot želi njen prijatelj Isherwood doseči slavo po pisateljski poti. Žal manično depresivna in bohemska Sally, ki ji je v zmernih dozah druženja z njo potrebno priznati tudi precejšnjo zabavnost, nima drugega talenta kot sposobnosti, da izstopa in priteguje pozornost, njeni poskusi, da bi si pot slave tlakovala s pomočjo naklonjenih ji bogatih moških, pa praviloma propadejo, saj je v osnovi preveč naivna in tudi iskrena.

Odkrito homoseksualni avtor je zbirko zgodb objavil leta 1939 in v njej dokazal, da se velika seksualna revolucija 20. stoletja ni začela v šestdesetih, ampak definitivno v Berlinu konec dvajsetih let in bi verjetno nadaljevala svoj razvoj, če je ne bi zatrl nacizem.

Posebej je potrebno omeniti in pohvaliti tudi spremno besedo izpod peresa Marcela Štefančiča, jr., ki je ustvaril unikatno primerjavo med tremi najbolj posebnimi ženskimi likeiliterature 20. stoletja, že omenjeno Isherwoodovo Sally Bowles, Fitzgeraldovo Daisy Buchanan iz Velikega Gatsbyja in Capotovo Holly Goolightly iz Zajtrka pri Tiffanyju.

Jasna Mlakar

Komentar

Vabimo vas, da napišete vaše mnenje, komentar ali pripombo o knjigi. Prosimo, da pred oddajo komentarja vpišete ime in elektronski naslov.
Elektronski naslov ne bo viden na straneh in ga bomo uporabili, če bomo kontaktirali z vami glede vašega mnenja, komentarja ali pripombe.