Dahl, Roald: Gravža

Leto izida: 2007Področje: Leposlovje od 10. do 12. leta - PCiljna skupina: otroci, mladi
Pri vsakem novem delu Roalda Dahla se čudimo njegovemu humorju in prav lahko da kdaj med branjem planemo v smeh, čeprav nam to sicer ni v navadi. Zakaj? Ker je grozno pri njem prignano do tako skrajne meje, da postane smešno. In tako je tudi s knjigo kratkih zgodbic z naslovom Gravža, ki jo je v slovenščino mojstrsko prevedla Ana Barič Moder. In ker z ničimer pri Dahlu ni tako, kot izgleda, tudi to niso prave kratke zgodbice, ampak je roman, ki se začne z esejem o bradačih, ki jih Dahl imenuje »kocinarji«, konča pa se s popolnim izginotjem glavnih oseb, Gravža in Gravževke.
 
Dogajanje se razvija postopoma. V vsaki zgodbici se pojavi novo bitje, predmet ali dogodek, ki postane tema nove zgodbice in tako vse do konca knjige, s stalnim zapletanjem, razpletanjem in vnovičnim zapletanjem, tako da je dogajanje vseskozi napeto in presenetljivo, s kakšnim vprašanjem pa Dahl vplete tudi bralca. In kako se ob branju ne bi zamislili, ko nas pisatelj na primer nagovori takole: »Zanima pa me tole. Kako pogosto si kocinarji umivajo obraz? Le enkrat tedensko, tako kot mi, ob nedeljah zvečer? Si dlake šamponirajo? Uporabljajo sušilec za lase? Si vtirajo pomado, da bi preprečili plešavost po obrazu? Jim kocine striže in ureja brivec ali si jih sami, pred ogledalom v kopalnici, s škarjicami za nohte?«
 
Tak kocinar je Gravž, ki si svojega bradatega obraza že leta ni umil in zato na njem pozorni pogled lahko opazi sledi sardin, koruznih kosmičev in gorgonzole. Njegova žena Gravževka sicer nima brade in brkov, je pa strašno grda in to od samih grdih misli. Živita v hiši brez oken, kajti nočeta, da bi kdo gledal k njima. Včasih sta bila opičja dreserja in še zdaj mučita štiri opice; zaprte v kletki jih silita stati na glavi in početi raznovrstne akrobacije v obrnjenih položajih. Gravž svoje žene nikoli ni zares rešen, saj mu nastavlja svoje stekleno oko, tudi v njegov vrček s pivom, če ne gre drugače, samo da ga ima na očeh. Drug drugemu počneta same grdobije, Gravž ji v posteljo nastavi žabo, ona mu v špagete zameša debele črve. Gravž postopoma podaljšuje ženino sprehajalno palico in stol. Ko jo že povsem prepriča, da se je skrčila, jo na njeno željo začne ratzegovati, kar se konča tako, da Gravževka na balonih sfrči v nebo. Da bi ulovil ptice, veje prekrije z močnim lepilom, na katerega se prilepijo. Iz njih pa potem Gravževka naredi ptičjo pito. A zgodi se, da se na veje prilepijo fantiči, ki komaj odnesejo celo kožo, saj Gravž meni, da bi bila pita iz njih še boljša.
 
 
 
A nekega dne jima odklenka. Opice in ptice se povežejo in hišni strop premažejo z lepilom, nanj prilepijo preprogo in vse pohištvo. Preden Gravž in Gravževka vstopita v obrnjeno hišo, na njuni glavi krokarji nakapljajo lepilo. V dnevni sobi dobita občutek, da stojita na stropu, zato se jima zvrti. Postavita se na glavo in prilepljena obvisita na tleh. Njuni glavi se postopoma skrčita do vratu, vratova do trupa, trupa do nog, noge do podplatov. Ko pridejo odčitat plinski štedilnik, najdejo samo cunje, čevlje in sprehajalno palico. Gravž in Gravževka sta povsem in za vedno izginila.
 
Ne samo pretiran humor, tudi svojevrstna gradnja romana, ki se začne iz niča in konča z ničem in je strukturirana tako, da niti najmanjši delček ni samemu sebi namen, ampak se zaokroži in zaključi, vzbujata velike bralne užitke. Dahl nas popelje v kraljestvo nonsensa in nas z njim preplavi tako zelo, da še dolgo gledamo svet v novih povezavah.
 
Lidija Gačnik Gombač

Komentar

Vabimo vas, da napišete vaše mnenje, komentar ali pripombo o knjigi. Prosimo, da pred oddajo komentarja vpišete ime in elektronski naslov.
Elektronski naslov ne bo viden na straneh in ga bomo uporabili, če bomo kontaktirali z vami glede vašega mnenja, komentarja ali pripombe.